Tag: črni tartuf

Vrste tartufov skozi celo leto

Beli tartuf (Tuber magnatum pico)tuber-magnatum-pico

Opis:
– Znanstveno ime je Gomoljika oz. Tartuf, ker je najprestižnejši med tartufi, ga nekateri imenujejo tudi “njegovo veličanstvo”.
– Ima nezamenljiv in unikatno močan vonj. Lahko ga najdete od poznega poletja do zgodnje zime. Beli tartuf je nepravilne oblike, njegova velikost je običajno velika, tehta okoli 200-400 gramov, nekateri celo do kilograma.

Značilnosti:
Peridij oz. zunanja plast: gladek, bledo rumene barve, občasno z zelenkastim ali okra odtenkom.
Gleba: rumenkasta, z leskom ali rjavim odtenkom, včasih z rdečimi lisami, ki jih prečkajo zelo tenke bele žile.
Oblika: lahko je okrogel ali približno okrogel, ali pa nepravilne oblike, odvisno od tipa zemlje, v kateri je tartuf rastel.
Velikost: ta vrsta tartufa se lahko po velikosti zelo razlikuje, od nekaj gramov pa celo do enega kilograma ali več.
Čas zorenja: od septembra do decembra.

Črni zimski tartuf (Tuber melanosporum)tuber-melanosporum

Opis:
Zimski črni tartuf, znan tudi pod imenom tartuf iz Perigorda. Tartuf je po navadi okrogel in malo izboklinast. Meso je, ko tartuf dozori temno/vijolično, s finimi žilami, ki so lepo vidne in med seboj ločene. Ob zarezu v plod je meso lepo belo, ki se ob stiku z zrakom spremeni v rdeče. Raste na hribovitih območjih, poraščenimi z leskami in hrasti. Čas nabiranja je od decembra do marca, za najboljšo kakovost tartufa pa v februarju. Ima za nos prijazen vonj po suhi gobi, humusu in vlažnem gozdu. V ustih je zelo krhek, a hkrati mehek; najprej nekoliko začinjen s kančkom okusa po črni redkvi, nato okusimo lešnik in za konec tudi gozdna tla ter zemljo, če okušamo njegovo kožo.

Značilnosti:
Peridij oz. zunanja plast: bradavičast, oblikovan z zelo majhnimi in ne preveč vidnimi črnimi bradavicami
Gleba: zreli plodovi so črno-vijoličasti, z belimi in enakomernimi žilami, ki pogosto na zraku postanejo rdečkaste in izginejo med kuho.
Oblika: po navadi okrogel, nepravilne oblike in zaobljen.
Velikost: velikost je spremenljiva, vse od velikosti lešnika pa do pomaranče, redko večji.
Čas zorenja: od novembra do marca.
Črni tartuf v kuhinji: ima sladek vonj in okusen, zelo primeren za kuhanje in okraševanje mesnih jedi.
Kako ga prepoznati: prepoznamo ga po majhnih in ne preveč vidnih bradavic na peridiju, po temni barvi in vijoličasti odtenki na njegovi glebi ter sladkemu vonju.

Poletni tartuf (Tuber aestivum)tuber-aestivum

Opis:
Najpogostejši in največkrat zaužit tartuf
Poletni črni tartuf, znanstveno ime TUBER AESTIVUM VITT., lahko doseže precejšne velikosti in je zelo podoben črnemu zimskemu tartufu (T. uncinatum). Zunanja zgradba tartufa kaže piramidno obliko rjavih bradavic. Je zelo močno aromatičnega vonja, ampak se pri prerezu razlikuje od črnega tartufa po tem, da gleba v stiku z zrakom ne potemni, ampak se spremeni v temno rumeno. Raste na peščenih in ilovnatih tleh, v listnatih gozdovih, borovimi gozdovi, pa tudi v oljčnih nasadih.
Je najpogostejša vrsta tartufa,  cenovno je lažje dostopen kot ostale vrste tartufov, predvsem zaradi lažje prilagoditve na rast in okoliške rastline. To vrsto tartufov tudi gojijo.
Zelo je cenjen v kuhinji, saj ga uporabljajo pri pripravi klobas, omak, krem in olj.
Obstaja tudi zimska varianta te vrste tartufa, imenovana zimski črni tartuf (Tuber Uncinatum).

Značilnosti:
Peridij oz. zunanja plast: bradavičast, tvorijo ga štrleče bradavice, grob in koničast na koncu, temne barve.
Gleba: barva lešnika z rumenkastimi odtenki, prečkajo ga razvejane bele žilice, prefinjen na pogled.
Oblika: običajno okrogel.
Velikost: povprečno precej velik, nekateri plodovi dosežejo tudi do polovico kilograma
Čas zorenja: od junija do novembra.
Poletni črni tartuf v kuhinji: ker ima lepo aromo, se v večini uporablja za osnovo pri pripravi drugih jedi.

Spomladanski tartuf (Tuber borchii)tuber-borchii

Opis:
Grbičasta gomoljika, z znanstvenim imenom TUBER BORCHII VITT. Je najbolj zaželen tartuf zaradi pokrajinskih tradicij Toskane, Emilije – Romanje in Marke, kljub dejstvu, da je cenovno ugodnejši kot njegov sorodnik, beli tartuf. Zaradi zelo podobnih fizikalnih značilnosti se ga velikokrat zameša z belim tartufom (Tuber Magnatum), a ob zorenju postane temnejši. Tudi gleba, ki je najprej svetla, postane temnejša. Vonj grbičaste gomoljike je lastnost, ki se razlikuje od belega tartufa, saj je vonj najprej prijeten in rahel, kasneje pa začne zaudarjati po česnu. Raste na apnenčastih tleh, pogosto v listnatih in iglastih gozdovih. Čas nabiranja grbičaste gomoljike je od januarja do marca.

Značilnosti:
Peridij oz. zunanja plast: gladek, svetlo obarvan, varira od bele-oker barve do rdečkaste.
Gleba: svetla ali temna rjava barva, z malo število belih žil.
Oblika: spremenljiva, okrogla oblika v primeru, da ste v peščenih tleh, včasih nepravilna oblika, lahko tudi naluknjan.
Velikost: povprečna velikost tega tartufa je predvsem majhna, običajno nekje v velikosti oreha, včasih doseže velikost jajca.
Čas zorenja: od januarja do aprila.
T. borchii gomoljika v kuhinji: čvrst vonj s pridihom česna, močan in vzdržljiv okus, tartuf se dodaja k različnim jedem, pod pogojem, da se ga predolgo ne prekuhava.
Kako ga prepoznati: prepoznamo ga po gladki zunanji zgradbi (peridiju), po svetlo rdečkasti barvi, po majhnosti, po vonju česna in po času zorenja od zime do pomladi.

(Tuber brumale)tuber-brumale

Opis:
Zimska gomoljika je po obliki in barvi precej podobna poletnemu črnemu tartufu (Tuber aestivum) in tartufu Bourgogne (Tuber uncinatum), a so za razliko od njiju t. i. bradavice manjše. Za razliko od ostalih tartufov zimske gomoljike v premer ne zrastejo tako veliko, po navadi dosežejo velikost oreha, njihov vonj je zelo močan (mošusov vonj). Njihova zunanjost je temno rjava ali črna z modrimi odtenki, med tem, ko je notranjost tartufa bela ali temno siva, rebra so širša kot pri poletnemu tartufu in tartufu Uncinatum.

Značilnosti:
Peridij oz. zunanja plast: bradavičasta, sestavljena iz majhnih, črnih bradavic, ki gledajo navzven.
Gleba: rjavo siva, prepletajoča z belimi žilicami, velika in redka.
Oblika: po večini okrogel.
Velikost: po navadi so manjše velikosti, v povprečju velikost oreha.
Čas rasti: od januarja do marca.
Zimska gomoljika v kuhinji: za okus je cenjena predvsem med tistimi, ki imajo radi zelo močan okus.
Kako ga prepoznati: zelo je podoben črnemu tartufu, a se razlikuje predvsem po sivkastih odtenkih glebe, bolj očitnih žil in precej močno aromo (podobno repini). Obstaja več različnih tipov zimske gomoljike (Tuber brumale), nekateri imajo zelo močan mošusov vonj in jim zato pravijo muškatni tartuf.

(Tuber uncinatum)tuber-uncinatum

Opis:
Tartuf Uncinatum zaradi nepravilnih oblik spominja predvsem na poletni tartuf, a ima bolj bridek vonj in okus. Njegova zunanjost je temno rjava, notranjost pa rjavo-rdeča z belo-sivim rebri, spominjajoče na marmor. Po navadi ga najdemo v istih krajih kot poletni tartuf, zakopan pod bledo obarvano zemljo, v sožitju hrasta in gabra.

Značilnosti:
Peridij oz. zunanja plast: bradavičast, zunanjost je sestavljena iz temnih bradavic, ki so manjše od poletnega tartufa.
Gleba: lešnikova barva, križajoče in zelo razvejane bele žilice, bolj ali manj gladka.
Oblika: oblika je raznolika, tudi razbrazdana.
Velikost: po velikosti je manjši od poletnega tartufa.
Čas rasti: od oktobra do decembra.
T. uncinatum v kuhinji: zaradi posebne arome je ta vrsta tartufov namenjena za širok spekter uporabe, vse od surovega do kuhanega.
Kako ga prepoznati: zelo podoben poletnemu tartufu. Strokovnjaki pravijo, da je tuber Uncinatum jesenska različica poletnega tartufa. Razlike, ki jih ni mogoče vedno prepoznati, so povezane s prepoznavanjem fizičnega videza tartufa (peridij, gleba, oblika), vonju in posebej poznemu času rasti.

April 15, 2014
Comments Off on Vrste tartufov skozi celo leto
Vrste tartufov skozi celo leto

Powered by EXPERT4MEDIA